header image

NOV STATUS

Objavil: kony | 11.04.2011 | 3 Komentarjev |

Pišem in brišem pa spet napišem in zbrišem … Mogoče je še preveč sveže. Pa ni boleče; ni pa še refleksije, ker je verjetno še preblizu.  Skartka: ni več Kmalubivšega moža, je samo še Bivši. Brrr, kako grozna beseda! Ne vem, kako ga bom imenovala po “novem”, mogoče Oče mojih otrok. Pa saj so tudi njegovi. V bistvu je on zdaj meni Nekočjebilmojmož.

Prehod je potekel v redu, havla Bogu. Niso to enostavne stvari, čeprav že dolgo veš, da je neizbežno in čeprav si tega želiš. Zaključujeta se dve desetletji nekega (načina) življenja. Tudi če ti (razumsko) ni hudo za njim, se poslavljaš od družine, take kot naj bi bila oz. kar je bila. Veliko lepega smo dali skozi kot družina, partnerstvo pa je bilo eno veliko trpljenje. Seveda se delno ti dve stvari izključujeta, povsem pa ne.

En dan prej sem bila nemirna in razdražljiva in sem reagirala na neko njegovo zajedljivo pripombo ter se še bolj iztirila. Potem sem pograbila mobitel in šla ven ter pod zvezdami špancirala gor in dol po cesti, poklicala najprej eno Prijateljico in potem še drugo. Pogovor z obema mi je nekoliko pomagal.

Sodelavka me je pripravila, da je lahko na sodišču prav zoprno, povedala mi je iz lastne neprijetne izkušnje. Dobro je biti pripravljen na to, da boš moral na prostor za priče, da te bodo vprašali, zakaj se ločuješ  …  ker si itak že brez vsega precej občutljiv … Prepričana sem, da mi moja pozitivna naravnanost, sprejemanje  neizbežnega,  odprtost za dobro, hvaležnost za to, kar imam  in (v glavnem) odsotnost strahu v zadnjem času prinašajo bolj ugoden potek dogodkov. Lahko bi rekla temu neke vrste pretočnost.  Sprejemanje tega kar je.  Kar bo (pa bo). Obenem pa aktivno delovanje tam, kjer lahko vplivam.

Mogoče je bila zaradi tega sodnica  prijazna, prijetna, nežna in rahločutna. Res sem ji bila hvaležna.

In zdaj sem neporočena. Ta beseda oziroma dejstvo me proti pričakovanju ne žalosti. Niti veseli. Samo je.  Zaenkrat se mi zdi to dobro (včasih bi me raztrgalo).

In zdaj gremo naprej. Ker nazaj je ostal zadaj. Ampak se nikamor ne mudi. Počasi naprej. “In ne pozabi se ustaviti ob poti in poduhati cvetlic.” (ne vem, kdo je to rekel, vsekakor je rekel prav).

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Narazen, Vsakdan

Odzivi

Draga Kony, čestitam ti in pozdravljam tvojo umirjenost navkljub situaciji, tvojo sprejemljivost, ne glede na to, kaj je in kaj bo… Čestitam ti za tako pozitivno naravnanost. In s takim načinom razmišljanja si nedvomno pišeš boljšo in lepšo prihodnost, kot seveda tudi sedanjost. :)

Res sem vesela. Zate :D

In prav lepo te je prebirati… v samih besedah, stavkih je opaziti to tvojo … umirjenost… Bodi lepo.

Draga moja Kony,

uskreno vesela sem zate. S fotografijo cvetočega drevja si me spomnila, kako se narava vedno znova, vsako pomlad, brez izjeme, ponovno prebudi. Ne samo to, v eni sami noči se zgodi eksplozija življenja, in potem je v nekaj dneh vse v popkih in zeleno in vsakogar, še tako majhno trobentico, razganja od veselja do življenja. Narava te zadeve počne po nekem svojem ključu, ljudje se pa moramo odločit. Samo pogumni ljudje se odločijo, da je pomlad pomembnejša od čepenja za pečjo in se nehajo prepričevati, da hlad ni pomemben ali da bo minil sam od sebe. In jo gredo poiskat. Mislim, da med te spadaš tudi ti.

Lp, Bojca

Hvala dragi Jazsem in Bojca!

Tako lepe besede mi pišeta, da mi je res toplo pri srcu. In se še bolj veselim življenja.

Neverjetno, kako letos občutim pomlad! Drugače je šla vedno bolj mimo mene in sem kar malo postrani gledala, kot češ, kaj toliko težijo s to pomladjo (vse tisto cvetje mi je bilo kar malo kičasto). Letos pa res: prava eksplozija življenja, vse to cvetje mi neverjetno dobro dene :smile:

Lep pozdrav :wink:

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije