header image

Dan na dan – življenje

Objavil: kony | 23.10.2012 | Brez komentarjev |

Dnevi minevajo hitro. Po novem so še bolj razdeljeni na delovne dneve in konec tedna. Starejši Otrok je postal študent in je doma samo za vikende. Takrat se vrne iz prestolnice in takrat moje srce prede. Vsi trije smo v gnezdu, čeprav ne ves čas skupaj, ampak tu smo. Najbolj uživam, ko slišim Otroka, kako se glasno “prerekata” tam kje po sobah. Mlajši sprašuje Starejšega, ki mu pomaga pri kakšnih nalogah iz fizike, matematike in potem kričita, se smejita, zafrkavata. Malce se je zmanjšala razlika v letih, zdaj ko sta oba “velika”.

Dnevi med tednom so delovni. Z Mlajšim Otrokom  hodiva vsak v svojo službo – šolo. V službi je zelo naporno. Otroci so vedno bolj zahtevni. Tudi če večino uspem motivirati, so dovolj eden, dva , trije, ki  ti (skoraj) vse podrejo. Lahko razumem, zakaj jim je šola zadnja skrb, zakaj iščejo pozornost, zakaj robantijo, izzivajo (teh nekaj v vsakem razredu), ampak jaz in moji kolegi  jim pač ne moremo nadomestiti ljubezni, ki so jim jo odrekali starši (navadno tudi prikrajšani zanjo) in popraviti velikokrat nemogočih domačih razmer.  “Hvala Bogu, da imam službo, ” si ne dovolim predolgo smiliti sama sebi, kadar se kakšen dan po pouku sesedem v kabinetu, kjer me čaka še malo morje listkov, kaj vse je še treba … Upam, da ni več veliko tistih, ki mislijo, da učitelji “nič ne delajo”. Vedno več sodelavk pojamra, kako jim partnerji očitajo, koliko delajo za šolo.

Doma  skuham kosilo za naju z Mlajšim, počedim kuhinjo in potem se moram dati  malo na off.  Če je mogoče, če ni nujnih obveznosti, popoldanskih šolskih dejavnosti  … V tem prelepem jesenskem času se kar skozi okno nastavim soncu in vzamem v roke knjigo. Velikokrat pa me zmanjka in ostanem na isti strani kot sem začela.   In potem se je treba počasi  spet lotiti šole …

In kot bi mignil je tu vikend, ko ne počnemo nič posebnega, ampak jaz uživam v tem, da smo. Vpijam družbo svojih Otrok, saj vem, da si počasi ravnata perje za vzlet iz gnezda. Počasi in sigurno. Še par let in stvari bodo čisto drugačne. Zato pa zdaj še uživajmo skupaj.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Vsakdan

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije