header image

Nekaj smisla ne bi škodilo

Objavil: kony | 20.04.2015 | 7 Komentarjev |

Življenje teče naprej. Čisto v redu je. Ampak mene je obdala nekakšna praznina.”Kriza srednjih let,” pravi mlajši Otrok, ko povem, da je sicer vse v redu, vendar mi nekaj manjka.

Pravzaprav si mislim, kje tiči nekaj razloga. Vloga, ki mi je bila pomembna dobrih dvajset let, se počasi zmanjšuje. Vloga mame. Čudovita vloga, v kateri sem uživala in za katero sem res hvaležna, da sem jo lahko skusila. Saj mi je prav, da Otroka odraščata in stopata v svet. Pride  čas, ko je to potrebno, ne samo zaradi njiju, tudi zaradi mene. Ampak neke druge, nove  vloge pa še nisem našla. Nekako me nobena stvar kaj preveč ne zanima. Za ta rutinska vzdrževanja reda, kuhanja in podobna opravila, ki morajo biti narejena doma,  pač ne morem reči, da jih opravljam z velikim entuzijazmom …V službi je veliko boljše kot pred nekaj leti, neke izjemne samorealizacije pa tu nisem dosegla.  Če pogledam naprej, v prihodnosti ne vidim  nič vznemirljivega. Včasih sem leta in leta mislila, kako bom s svojo ustvarjalnostjo le našla nekakšno poslanstvo in ga začela uresničevati, zamenjala službo …  No, zdaj mi je jasno, da je to to in da v teh slabih desetih letih do  penzije ne bom odkrivala Amerike. Verjetno ne (čeprav teoretične možnosti vedno obstajajo). Počutim se nekako otožno, kot da me ne čaka več nič zanimivega.  Saj razumsko si lahko rečem, da ni tako, občutki pa trenutno malo nagajajo. Gnezdo se prazni, sindrom praznega gnezda pa vabi k iskanju novih ciljev …

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Vsakdan

Odzivi

Ko boš v pokoju, še službe ne bo. Morda ti bodo vnuki dali nov smisel, če bodo. Pravzaprav si moraš najti drobne radosti ( hobije), ki ti popestrijo življenje in seveda sanje,te ostanejo do konca. Seveda pa nas večina nikoli ne ustvari nič izjemnega ( če sem ne štejemo hišo, dva otroka in psa), čeprav nam moderni guruju šopajo misel, kako je življenje lepo in kako smo enkratna bitja. Za enega uspešnega mora tisoče in tisoče opravljati čisto vsakdanja dela, da jim kot janez krstnik utiramo pot tistim, ki pridejo za nami (npr, Krstnik je Jezusu).

Hm, ja. Ko še službe ne bo, bo sicer po svoje olajšanje (že ko ni sanjska), po svoje pa konec marsičesa zanimivega. Kopice pestrih socialnih stikov, naprimer.

Zanimivo to o tisočih, ki opravljajo/mo vsakdanja dela in utirajo/mo pot uspešnim oz. izjemnim. Vseeno pa se mi zdi, da v človeku kar tiči neka potreba po tem, da bi pustil kakšno pozitivno sled, naredil kaj obče koristnega … To, da sanje ostajajo do konca, je pa tudi res in super!

Hvala za tvoj pogled, mi je dal malo misliti …

Ojla, Kony, lepo te je spet malo brati :) . Tale tvoj zapis mi je bil še posebej všeč. Poznaš pravljico o kravi, ki je skočila čez Luno? Je ena od zgodbic v knjigi o Mary Poppins. Pogosto se spomnim najno, še posebejk takrat, ko imam preveč dela, ki sem si ga s svojim žnarjenjem, da hočem imeti smisel v življenju, nakopala sama … torej pazi, kaj si želiš, lahko se ti še uresniči :) . Prepričana sem v tole – če si nekaj res in dovolj dolgo želiš, dobiš. Ampak, kot rečeno, z željami je treba biti previden. Ali pač ne, odvisno, kakšen si. Meni previdnost ni toliko blizu kot iskrenost :) . Želim ti, da kmalu najdeš tisti poprček, ki ti še manjka :) . Lepo bodi in uživaj na sončku!

O Bojcaaaaa! Vesela tebe :smile:

Ne poznam te pravljice o kravi in Luni. Bom poiskala…
To o željah, ki se uresničijo, pa je čista resnica. meni se je že zgodilo in sem potem kar nekaj časa težila naokoli: ” Pazite, kaj si želite, ker želje se uresničujejo!”

Tudi meni je iskrenost bližje kot previdnost in sem se s težavami, ki jih to prinese, že kar sprijaznila… Včasih sem kar ponosna na svojo iskrenost in celo naivnost. Včasih sem to kar nalašč. Je lepše :smile:

Ja, ta poprček bom res še našla, obljubim!

In spet veselo “rijem” po vrtu, sploh odkar sem spet pri tebi prebrala, da saj je še čas (tudi če imajo že vsi urejene vrtove) in da imamo čas celo življenje! Super si, vedno zadeneš “žebljico” na glavico :smile: Samo tako naprej, meni je tvoj smisel ful všeč!!! Uživaj naprej! :smile:

Ojla, Kony, a veš kako mi je žal, da sem šele danes našla tvoj odgovor … sem mislilla, da sem dala kljukico tako, da bi dobila obvestilo o tvojem odgovoru, pa nisem. In je minil skoraj ves mesec; ampak nič hudega, tvojega odgovora sem pa zato zdajle vesela :) . Na uho ti povem, da sem v zadnjem letu prehodila en košček tvoje poti in si mi zato še bolj razumljiva, pa čeprav se sploh ne poznava (na tisti običajen način :) .

Zadnjič sem na FB-ju re-objavila tole: “Ne jemljite življenja tako resno, iz njega tako ali tako ne boste prišli živi. Vi pa skrbite. Vas muči, kako boste … ali da ne boste … ali da se bodo posledice … dost je tega :) ”. A ni sproščujoče …

Veselo rij še naprej po vrtu, jaz bom danes tudi :) .

Lp, Bojca

Hoj, Bojca,

joj, ne vem za kateri del poti si bolj želim, da ti ga ni bilo treba prehoditi … Želim ti vse najnajnajlepše! :smile: . Slišim te optimistično, in kot te poznam, si že ali še boš zmagala! (o “zmagi” bi lahko razpravljali ampak tu je mišljena v najlepšem in najbolj pozitivnem smislu :smile: )

Ja, res je, le zakaj jemljemo življenje tako grozno resno? Sploh Slovenci, se mi zdi. Ampak ti si vedno bila hudomušna. Ravno včeraj sem nekaj gledala ene moje stare zapise o vrtu in zraven uživala v tvojih komentarjih. Sem si rekla, da bom prav en zapis naredila iz njih …
Bodi dobro, bodi odlično :smile: !

Hvala, ti tudi, bodi odlično in uživaj življenje :) . Mi je bilo že namenjeno prehodit en del tvoje poti, in ti povem, da nikoli več ne bom rekla, meni se pa to ne more zgoditi :) . Nič ni garant v tem življenju. Pa nič hudega zato. Vsako leto pride pomlad in poletje (da ne naštevam ;) . Blazno bom počaščena, če me boš omenila na tvojem blogu. Zdaj grem pa hitro brat, kaj si v zadnjih dneh napisala.

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije