header image

Piknik mora biti

Objavil: kony | 3.05.2015 | Brez komentarjev |

Za 1. maj gremo tradicionalno na piknik k prijateljem, mi in Prijateljica z družino. V najemu imajo čudovit košček zemlje, kjer pridelujejo vse, kar se pridelati da, obenem pa se da tam tudi uživati, popiti kavico, speči dobrote na žaru … Prekrasen razgled k vsemu dobremu doda še piko na i. Otroka gresta vedno zelo rada tja, kljub takim ali drugačnim najstniškim letom. Tam se nas dobi kakšnih deset, včasih kakšen več, odvisno od prijateljevih odraslih otrok. Letos pa sta nas že aprila seznanila, da so ju sorodniki povabili v Nemčijo in kljub njunim izgovorom vztrajali, tako da gresta in žal letos piknika ne bo. Pospremili smo ju z lepimi željami in se kar hitro odločili, da prvomajski piknik vseeno mora biti. “Kaj če bi ga naredili pri Konyevih?” je predlagal Prijateljičin sin in vsi smo bili za. Okoli hiše imamo malo zemlje, bomo že našli mesto, kjer bi obrnili kakšen čevapčič. Povabila sem še starša in z veseljem sta se odzvala ter odjavila udeležbo na nekem drugem pikniku.

No in seveda je bilo super! Vreme (ves čas hladen veter in po dvanajsti uri ves čas dež) nam je sporočalo, da sta prijatelja izbrala pravi 1.maj, saj se da na njihovi parceli skriti pred dežjem samo začasno, ne moreš pa se v malem prostorčku in pod malo strehe stiskati cel dan, sploh pri takem vetru. Letos bi bil piknik pri njih verjetno precej kratek. Pri sorodniku smo si sposodili žar na plin, našli kotiček pod streho, iz  vrtne mize, kartona, palete, polic in desk  naredili pravi protivetrni bunker (če ne, je ogenj stalno ugašal) in tisti, ki nismo pekli, ostali kar lepo v hiši, zaščiteni pred vremenskimi neprilikami. Oken, tudi velikih,  imamo itak veliko, tako da smo ostali “povezani”. Prijateljica se je odlično spopadla z žarom, kmalu se ji je pridružil še sin in zelo uspešno prestal kuharski krst. Čevapčiči, piščančji  kosi, vratovina, bučke, vse je bilo odlično, mi pa smo poskrbeli za solate, priloge itd … Napokali smo se, kot se spodobi, nato pa se lotili še noro dobrih desertov (tri vrste).

Mladina (oba Otroka in  Prijateljičin sin z dekletom) se je lotila družabnih iger in kljub temu, da so čisto normalno digitalizirani in sposobni preživeti cele dneve na vseh mogočih pametnih napravah (za šolo, študij,  zabavo, komunikacijo), cel dan igrali Catan, pa potem Boogle, pa Cluedo …  Mi, posebno pa še stari starši (moja starša in prijateljičina mama), s(m)o pa uživali v njihovi mladosti, prisrčnosti in  sploh prisotnosti, saj so v glavnem po študentsko odsotni (Ljubljana).

Skratka, vsem je bilo res lepo, vsi s(m)o bili zelo zadovoljni, pa čeprav smo bili bolj kot ne v hiši (letos pravzaprav na srečo).

Naj živi 1. maj, praznik dela!

Prost 2. maj pa lahko čisto komot prestavijo na 2. januar, ker ga takrat bolj potrebujemo  – še posebno mladi, saj je treba s kakšnih silvestrovanj drugi dan že npr. na obvezne vaje na faksu, in to v drugi kraj in še s kakšnim šampanjcem, dvema v krvi …

catan

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Vsakdan

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije