header image

Srečni vrt(nar)

Objavil: kony | 6.06.2015 | Brez komentarjev |

Zadnjič sem brala svojih par nekdanjih zapisov o vrtu. V spomin na igrive začetke in dragocena sporočila  komentatork nekatere izseke ponavljam.

Ideja

Začelo se je pred dobrimi štirimi leti.
Prvi zapis govori o stiski zaradi premnogih obveznostih in “rešilni bilki”:

“Sem si sicer rekla – nekaj si boš morala najti, da se to ne bo ponavljalo, pa sem se hitro spomnila: ej, prihaja pomlad in s tem nov izziv, mali vrtiček, to bo veselje! No, seveda tudi pri tem nisem mogla iz svoje zaskrbljene kože – skrb skrb … Ker imam zdaj doma nekaj knjig o vrtnarjenju in bolj kot bereš, bolj se ti zdi, da tisto ne bo moglo zrasti zraven onega in tisto spodbuja ono rastlino, zavira pa tisto prvo, se ti začnejo vse informacije kmalu mešati v eno veliko godljo in se počutiš čisto nesposoben. Ampak Bojca me je v svojem super blogu Permakultura za telebane prav lepo potolažila: ” … saj ne moreš ničesar pokvarit! Zemlja, rastlince in deževniki so takšna hvaležna bitja, manj ko jih drezaš, lepše uspevajo…” tako da sem se v miru in z veseljem posvetila načrtovanju, predvsem pa hodila gledat moj novi košček zemlje. In ga “posvajala”.”

Začetek

Bilo je leto ločitve, nič kaj prijazno. Na trenutke pa vendarle:

“Življenje je spet steklo po prijaznejših kolesnicah. Spet sem stara optimistična Kony, taka kot se poznam in kot se dobro počutim v svoji koži.

Kupila sem nekaj sadik (ko bom “velika”, si jih bom tudi sama pridelala, ampak zdaj še ni ta čas), tako da si bom na moj novi vrtiček posadila nekaj paradižnikov, bučk, malancanov, pa baziliko, drobnjak, da bodo delali družbo solatki, ki že kuka na plano, grahu, jagodam …  Počakala bom do nedelje, ko so po Mariji Thun ugodni dnevi in jih posadila. Potem pa gledala, kako rastejo in upam, bogato rodijo!”

Komentarji (tako kot iz zapisov izpisujem samo dele, ki se nanašajo na vrt) :

Bojca:

” Ravno sem prišla z vrta (tudi jaz ubogam Marijo Thun), se spravila na kavč s kozarcem soka in pomislila, da bi šla malo pogledat na tvoj pašnik. Si pa resno zastavila na vrtu! Grem stavit, da uživajo pri tebi.”

Kony:

” Na vrtu – joj, resno zastavila, ja, ampak tako nesistematično. Ker se dogaja toliko drugega, tako da kar nekaj flikam, lovim dneve, lovim semena, sadike, pa kaj gre zdaj notri, pa joj, tukaj nimam kam stopit, pa … ali so to dobri sosedi, pa ali bo ta nežna sadikica preživela mojo zemljo ??? Ko pa se hočem kaj “obsodit”, pa se vedno spomnim nate in si rečem: opazuj in se uči in kakšno stvar boš drugo leto naredila boljše, saj ne bo konec sveta … Sem se zadnjič smejala, sem spet brala tvoj blog bolj od začetka in sem videla, da imam kakšen “problem” tak kot si ga imela ti; npr. spraševala si se, kako boš vedela, če je ven pokukala rastlinica iz semena, ki si ga posejala ti , ali je plevel ?… In sem si spet oddahnila, saj ne morem takoj pojesti vsega znanja … In ko sva že pri tem, sem ti želela 28. 4. voščiti za prvi rojstni dan tvojega super bloga, pa bom odsotna (tudi od računalnikov), tako da ti kar zdaj voščim Vse najboljše za prvo svečko IN SAMO TAKO NAPREJ!!! :smile:

Bojca:

Draga Kony,

bravo za nesistematičnost! Ker če smo preveč sistematični, pozabimo poslušat in gledat naravo. Drži, da če hočemo kršit pravila, se jih moramo najprej naučit; ampak nikjer ne piše, v kakšnem vrstnem redu.

Hvala za čestitko za 1. rojstni dan! Si me spomnila, bom proslavila (in se spomnila tudi nate). Najbolj od vsega sem vesela, če koga z blogom spravim v smeh; ker smeh je vse, potem se sprostimo, vse je lažje in lepše, bolj zabavno, sončno. Zato sem začela pisat blog, da bi vrtovi prinesli smeh in dobro voljo, mir in zavetje in božanje duše (za takrat, ko smo v malo slabši koži), dovoljenje za učenje, otroško navdušenje in telebanske poskuse s srečnim koncem, ne pa bolečine v križu in še eno službo več :) Ker takšen vrt je še veliko več kot zgolj doma pridelana solata in rdeča pesa …”

Pikapo:

“Uf, me nekaj časa ni bilo, pa najdem že ločeno Kony, ki se počuti svobodno in si privošči prave počitnice, medtem ko njene sadike veselo rastejo… Plosk, plosk.
Jaz sem najbolj sistematičen človek, kar jih poznam, letos sem prvič začela delati svoj vrt in… ne morem verjeti, kako nesistematično!!! Zgodilo se mi je že, da sem čez čebulo in korenček posejala ene rože, danes sem semenčka kapucink in bučk potaknila eno čez drugo, pismo, pa sem hotela tja fižol. Najbolj neverjetno pa je, da se mi vse to zdi navdušujoče. Prvič v življenju imam občutek, da me nekdo sprejema brez sojenja. Zdi se mi, da bo zemlja sprejela tudi moje napake, da se bo že nekako izteklo, da bo za vse prav. Če ne letos, pa drugo leto. Kako odrešujoče je delati v takem okolju. Čepim v vrtu, buljim v rastlinice, pomakam prste v zemljo samo zato, da jo čutim… No, hočem povedati, da razumem tvoje veselje z vrtom.
Zdaj grem pa gledat, kaj je to Bojcin blog…”

Kony:

Super! tako tudi jaz pravim, kar bo letos “narobe”, bom pa drugo leto popravila. Npr. posejala več prve solatke in redkvic, pa korenčka (no to še vse lahko, ampak bi rada že imela zunaj ..) Se mi je zdelo, kot da mi bo manjkalo prostora, zdaj pa imam ene predele prazne (sicer pa je še čas, le jaz ga imam jaz zdaj bolj malo).

Bojcin blog pa je “Permakultura za telebane”, imam ga v povezavah. Jaz sem se pri njej navdušila za permakulturo, zdaj pa poskušam …

Uživaj z zemljico :wink:.”

——–

A nismo super? No, semle zdaj najlepše paše tisti star kitajski pregovor:

“Če želiš biti srečen en dan, se napij,

če želiš biti srečen eno leto, se poroči,

če želiš biti srečen celo življenje, postani vrtnar.”




  • Share/Bookmark
Zapisano pod: Vrt, Vsakdan

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije